ODPRAVA HIMLUNG HIMAL SKOZI OČI UČITELJA AEQ METODE

    PRIMERNA MOTIVACIJA ZA IZZIV

    Doseči nadpovprečen športni rezultat na primeren način zahteva od posameznika določen nivo športno-gibalnega znanja, telesnih sposobnosti in gibalne inteligence. Potrebno je torej povečati širino in globino znanja posameznih gibalnih tehnik oz. spretnosti, povečati nivo aerobnih, motoričnih in mentalnih sposobnosti telesa ter splošno dvigniti ali izkoristiti nek splošni športno-gibalni potencial. Slednjega je možno dvigniti skozi dejavnosti, ki so direktno vezane na športno-gibalno dejavnost, kjer si želimo rezultat ali pa ga doseči z udejstvovanjem tudi v drugih športno-gibalnih dejavnostih.

    Leta 2020 se je pojavila priložnost za sodelovanje na smučarski odpravi na goro Himlung Himal v Nepalu. Priložnost sem takoj zagrabil, saj se mi je zdel cilj primerno dosegljiv. Pri tem sem upošteval svoje smučarsko znanje, izkušnje z visokimi gorami, leta alpinističnega staža in navsezadnje tudi finančni strošek, ki je za takšno odpravo potreben. Zaradi pandemije smo odpravo prestavili na leto 2022.

     

    Proti vrhu Himlung Himala (7126m)

    Kljub temu, da vzpon na ta vrh ni vrhunski alpinistični dosežek, je bil zame ravno pravšnji izziv. Bil je kombinacija dovolj velike motivacije, mojega trenutnega smučarsko-alpinističnega znanja in finančnih zmožnosti. V mojih očeh torej ravno prav vabljiv in realno dosegljiv.

    Moj um je opredelil glavno motivacijo za priprave na takšen dosežek na sledeč način:

        • Nisem še bil na tako visoki gori – najvišje pred tem na Aconcagui.

        • Turno in alpinistično smučanje je moja najljubša alpinistična dejavnost v gorah.

        • Cilj se nahaja v Himalaji; v gorstvu, v katerem še nisem bil in je posledično ponujal nova doživetja in izkušnje.

        • Prav tako je bil pomemben dejavnik to, da je odpravo organiziral moj prvi alpinistični mentor – Stojan Burnik. Njemu namreč zelo zaupam in to je bila najina prva skupna odprava v tuja gorstva.

       

      Stojan in jaz

      Ekipo smo sestavili v zadnjem trenutku. Bilo nas je 8 posameznikov. Stojan in Viki Grošelj sta postala organizacijski motor ekipe. Kmalu se nam je pridružil Iztok Tomazin, zdravnik in odličen smučar ter plezalec, z našega odseka sem povabil tri zagnane smučarje – Uroš Cigljar, Nejc Škrablin in Boštjan Dečman. Mesec pred odpravo pa je priletel v ekipo še Tomaž Erpič, odličen smučar z izkušnjami v visokih gorah.

      Bili smo zelo dobra kombinacija mladosti in izkušenj, kar je botrovalo temu, da nas je od osmih prišlo na vrh pet, od tega štirje opravili spust s smučmi. Opravili smo prvi slovenski pristop na ta vrh ter smučarski spust z tega vrha v bazo.

       

      Ekipa v bazi

      Odprava je bila uspešna v vseh pogledih. Ne samo, da smo osvojili vrh, sklenili smo nova prijateljstva, doživeli Nepal v svoji prvinski obliki ter pridobili navdušenje in ideje za naslednje cilje.

      Pa je pri uspešnih odpravah, o katerih tudi sicer beremo v knjigah in časopisih, res vse tako rožnato?

      Gregor

      Dodaj odgovor