
Z AEQ vajami se v prvi vrsti učimo zaznavanja telesa ter stanja v telesu, v katerem smo trenutno in sprejemanju le-tega. To sem jaz. To telo, s takšnimi mislimi in temi nepotrebnimi napetostmi v mišicah. Skušamo ozavestiti in začutiti ali je takšno stanje potrebno in realno v tem danem trenutku.
Z vajami najprej poustvarimo enega od refleksov, ki smo ga razvili na telesni ravni za reševanje neke situacije, ki je v nas sprožila nek čustven odziv. Čustven odziv se vedno odraža kot mišična napetost v določenem delu skeletnih mišic. Vzrok je lahko neka čustvena travma v preteklosti ali nek strah pred dogodki, ki se utegnejo zgoditi v prihodnosti. V obeh primerih se zaradi SMA refleks prenese na podzavestno raven in pride do kronično napetih mišic, kar povzroči in se kaže kot zmanjšana amplituda gibov v sklepih in splošna okorelost v gibanju. Stanje, ki se po navadi ne spremeni (popravi) samo od sebe.
Z vajami z nežnim in mehkim aktiviranjem določenih mišic ali mišičnih skupin najprej povečamo in ozavestimo napetost teh mišic, nato pa jih z zavestnim zmanjševanjem napetosti skušamo sprostiti in podaljšati. To počnemo z radovednostjo, pozornostjo in igrivostjo. Ne trudimo se z velikimi amplitudami gibov in vlaganjem preveč moči. V ospredju je ozaveščanje trenutka, ko začutimo, da se mišice napnejo in nato zopet, ko začutimo, da se sprostijo. Pri tem ne sme priti do občutka bolečine. To je znak, da skušamo določene mišice preveč raztegniti ali skrčiti glede na njihovo trenutno sposobnost podaljševanja ali krčenja, ter istih sposobnost antagonistov, ki pri gibu sodelujejo.
Bistvo vaje je čutenje. Čutimo kaj krčimo in kaj sproščamo. Kaj lahko še sprostimo, da bo gib lažji in prijetnejši ? Kakšen je stik telesa s podlago? Koliko najmanj truda moram vložiti, da lahko opravim gib? Se borim proti gravitaciji ali sodelujem z njo in se ji znam prepustiti? Čutim, da gib postaja prijeten in ga z užitkom ponavljam. Tako izvajan gib pa pripravi um, da se znova poveže s telesom.
Vaje dojemam kot orodje. Ker je ego v osnovi orodje uma, da zadovolji potrebe uma in telesa, so dandanes AEQ vaje nujno potrebno orodje za ustrezno komunikacijo med umom in telesom. Zaradi skoraj neomejenega dostopa do energije, namreč ta komunikacija ni optimalna. Ego si želi več ali drugače kot zmore telo. Z ustrezno komunikacijo, ki se kaže kot mehkost in lahkotnost giba, ego zmore zopet prisluhniti in zaupati telesu. S tem povečamo red v našem organizmu in zmanjšamo entropijo. Preidemo v parasimpatični način delovanja, ki je za nas optimalen. Izboljša se razmerje med vloženim in pridobljenim tudi na ostalih področjih našega delovanja. Poveča se naša učinkovitost in odpornost na stresne situacije, težave rešujemo zavestno in pozorno. Z rednim izvajanjem vaj tako povečamo sintropijo v telesu, kar se kaže v ekspanziji našega delovanja in užitku ob tem.
Gregor